Hidroponika

 

HIDROPONIKA

Podvrsta hidrokulture je hidroponika, ki je metoda gojenja rastlin brez zemlje. Namesto tega
se v vodnem topilu uporabljajo mineralne hranilne raztopine. Kopenske rastline se gojijo le s
koreninami, ki so izpostavljene hranljivi tekočini. Lahko pa tudi korenino podpirajo fizično z
internim gojiščem, kot so perlit, agar ali gramoz. Korenine lahko povzročajo spremembe pH
rizfere. Hranila, ki se uporabljajo u hidroponskih sistemih, lahko izvirajo iz različnih virov,
vključno z ( vendar ne omejeno na ), račjim gnojem, ribjim iztrebkom, umetnimi raztopinami
hranil ali kupljenimi kemičnimi gnojili.

Rastline, ki jih gojijo z hidroponiko :

 Konoplja
 Paprika
 Paradižnik
 Kumare
 Solate
 Vzorčne rastline ( Arabidopsis thaliana )

PREDNOST HIDROPONIKE

Z hidroponiko so velike prednosti. Ena izmed njih je zmanjšanje porabe vode za kmetijstvo.
Za gojenje 1 kg paradižnika potrebujemo v kmetovanju 400 litrov vode. V hidroponiki pa 70
litrov vode in 20 litrov vode za aeroponoko. V prihodnosti bi lahko ljudje v težkih okoljih, ki
nimajo dostopa do vode, gojili hrano na hipodroniko.

HIDROPONIKA IN ZAČETEK VODNE KULTURE

Leta 1627 je bila objavljena knjiga Francisa Bacona Sylva Sylvarum prevedeno Naravna
zgodovina. Natisnjena je bila leto dni po njegovi smrti. Vodna kultura je postala priljubljena
raziskovalna tehnika po tem. Leta 1699 je John Wooward je objavil svoje vodne poskuse z meto. Njegove ugotovitve so bile, da rastline v manj čistih vodnih virih rastejo boljše, kot na primer rastline v 10-literski vodi. Do leta 1842 so sestavili seznam devetih elementov. Za te se verjame, da so ključni za rast rastlin.

HIDROPONIKA OD 1859 DO 1875 LETA

V letih 1859- 1875 so se razvila v tehniki gojenja brez tal. To odkritje je bilo iz strani Juliusa
von Sachsa in Wilhelma Knopa. V mineralnih hranilnih raztopinah, se je rast kopenskih
rastlin brez zemlje imenovala raztopinska kultura. To je hitro postalo standardna
raziskovalna in učna tehnika, ki se še vedno uporablja. Kultura raztopine je danes
obravnavana kot vrsta hidroponike, kjer obstaja interen medij.
1929 leta je na kalifornijski univerzi v Berkleyju William Frederick Gericke začel javno
spodbujati, da se kultura raztopin uporablja za pridelavo kmetijski pridelkov. Najprej je to
poimenoval kot akvakultura, kasneje pa je ugotovil, da se akvakultura uporablja za kulturo
vodnih organizmov. Ustvaril je senzacijo z gojenjem paradižnika. Bila je na njegovem
dvorišču 25 metrov visoko v mineralnih hranilnih raztopinah. Uvedel je izraz hidroponika(vodna kultura) in sicer leta 1937. Tega mu je predlagal fiksolog W.A Setchell, ki ima
izobrazbo o klasiki.

OD KOD IME HIDROPONIKA

HIDROPONIKA izhaja iz neologizma (izhaja iz grščine ύδωρ = voda in πονέω =
obdelovati), zgrajena po anologiji s γεωπονικά (izhaja iz grške γαία = zemlja in πονέω =
obdelovati), geoponica , se nanaša na kmetijstvo, nadomešča -, zemlja , z vodo, voda.
Gericke-jova poročila o delu in njegove trditve, da hidroponika spreminja rastlinsko
kmetijstvo, so sprožila velike prošnje za dodatne informacije. Zagotovili so mu toplogredni
prostor in zahtevali naj ponovno ocenijo njegove trditve, in pokažejo, da njegova formula ni
imela koristi od pridelka rastlin v tleh ( to so bila mnenja univerze Hogland ). Izdal je knjigo
Popolni vodnik po brezpotju po vrtu leta 1940. V njem je bila prvič objavljena osnovna
formula , ki vključuje makro – in mikronutrientne soli za hidroponsko gojene rastline.

PRVA KLASIČNA KNJIGA O HIDROPONIKI

Iz leta 1938 sta po zaslugi raziskav Grickerja, Dennis Robert Hoagland in Daniel Israel Arnon
napisala klasično kmetijsko glasilo: Metoda vodne kulture za gojenje rastlin brez prsti, ki trdi,
da hidroponski pridelki niso nič boljši od pridelka s kakovostnimi tlemi.
Prednosti hidroponike so, da ima korenina rastline stalen dostop do vode in kisika. In da
jemljejo vode toliko koliko je rabijo. Še vedno more pridelovalec biti zelo izkušen, da ve
koliko vode nahrani rastlino. Če je vode preveč, rastlina ne bo mogla priti do kisika. Če je
premalo vode, rastlina izgubi sposobnost prenašanja hranil. Ta dva raziskovalca sta razvila
več formul za mineralne hranilne raztopine, znane kot Hoaglandova raztopina. Modificirane
rešitve Hoaglanda so še vedno v uporabi.

TEHNIKE

Za vsako gojišče obstajata dve glavni različici: pod namakanje in zgornje namakanje. Pri vseh
tehnikah je večina hidroponskih rezervoarjev zgrajena iz plastike, ampak so bili uporabljeni
drugi materiali, vključno z kovino, betonom, steklom, rastlinskimi trdnimi snovmi in lesom.
Posode morajo izključevati svetlobo, da se prepreči rast alg in gliv v hranilni raztopini.

VRSTE HIDROPONKE

o AEROPONIKA

je postopek gojenja rastlin v meglenem ali zračnem okolju brez
uporabe zemlje ali agregatnega medija. Beseda izhaja iz grških pomenov aer (zrak) in
ponos (delo). Izvaja se brez rastnega medija. Velja za vrsto hidroponike , sj se voda v
aeroponiki uporablja za prenos hranil.

o KROŽNI SISTEMI

deluje tako da hranila v vodi s pomočjo črpalke po ceveh potuje do vrha lonca napolnjenega s substrati za hidroponiko in ga temeljito zalije, odvečna voda pa odteče nazaj v rezervoar.

o POTOPNI SISTEMI

Ti sistemi delujejo tako, da so vaze na pladnju kateri se z pomočjo črpalke napolni z vodo in na takšen način ustvari prenos hranil na koreninski sistem.

LINK HYDROPONIČNI SISTEMI: https://growking.si/kategorija-izdelka/growshop/hidroponika/

VIRI:https://www.fullbloomgreenhouse.com/hydroponic-systems-101/